Zakon o športu vključuje vse vrste in zvrsti športe in vse aspekte športa v družbi in daje možnosti za financiranje in delovanje. Zakon določa javni interes na področju športa, mehanizme za njegovo uresničevanje, organe, ki so zanj pristojni, in pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu, pravice športnikov oziroma športnic (v nadaljnjem besedilu: športnikov), javne športne objekte in površine za šport v naravi, športne prireditve, zbirke podatkov ter nadzor na področju športa. Zakon daje možnost za razvoj športa na nacionalni in občinski ravni.
Določa posamezne pojme na področju športa in jim postavlja mesto v družbi.
Na področju Otrok in mladine določa da je:
- Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine so športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo, ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ter športni programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo vzgojno-izobraževalni zavodi, društva in drugi izvajalci športnih programov;
- Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je prilagojeno izvajanje gibalnih programov. Izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi in društva;
- Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem.
Strategija širše skupnosti Smernice sveta EU (Dokument Sveta Evrope), in nam poznane raziskave potrjujejo tezo, da ima dodatna športna dejavnost pozitivne učinke na mladostnikovo celostno podobo, obenem pa ugotavljamo, da je ponudba dodatnih športnih dejavnosti za mladostnike s posebnimi potrebami v Sloveniji zelo slaba oziroma je sploh ni. Starši MSPP se zavedajo pomena vključevanja mladostnikov v dodatne športne dejavnosti, kar na nek način še dodatno potrjuje, da problem obstaja in da ga je potrebno reševati.
Posebej za športno dejavnost ljudi s posebnimi potrebami je Svet Evrope sprejel dokument in ga v nameri uveljavljanja, razvijanja in formalne ureditve kot priporočilo svojim članicam, tudi Sloveniji. Z vključevanje v športne aktivnosti omogočiti mladim s posebnimi potrebami in s tem aktivno vključevanje v življenje oz. sobivanje in dvig oziroma izboljšanje samopodobo. Potrebno je zagotoviti
- Infrastrukturo
- Kadrovsko podporo
- Znanje (ni dovolj vedeti, potrebno je znati)
- Sredstva (http://www.eu-skladi.si/kohezija-do-2013/ostalo/operativni-programi/op-2014-2020-december-konni) – operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020
Enake možnosti ter nediskriminacija
Osnovni pristop za zagotavljanje načela enakih možnosti in nediskriminacije je predstavljen v Partnerskem sporazumu v poglavju 1.5.2. Na ravni Operativnega programa se bodo enake možnosti in nediskriminacija na osnovi različnih osebnih okoliščin (npr. spol, starost, invalidnost, rasna, etnična in nacionalna pripadnost, verska pripadnost, spolna usmerjenost) iz člena 8 Uredbe EU št. 1304/2013 zagotavljale horizontalno, z vključevanjem načela enakih možnosti in nediskriminacije ter vertikalno, in sicer predvsem skozi ukrepe prednostnih osi 8, 9 in 10:
Prednostna os 9: Enake možnosti bodo spodbujane skozi predvidene ukrepe vseh petih prednostnih naložb, zlasti pa skozi PN Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem 262 enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti. Med ciljnimi skupinami so osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Programi socialne aktivacije in socialnega vključevanja so posebej prilagojeni specifičnim težavam ciljnih skupin pri vključevanju v družbo in na trg dela itd.); osebe, ki potrebujejo integrirane skupnostne storitve in programe, uporabniki institucionalnega varstva s težavami v duševnem zdravju (odrasli in otroci) (pilotni projekti, ki bodo podpirali prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti).
Vseživljenjsko učenje ljudi z motnjo v duševnem razvoju
Za ljudi z motnjo v duševnem razvoju vseživljenjsko učenje ni samo učenje novih spretnosti: učijo se tudi vključevanja v družbo, samozastopanja in boljšega obvladovanja vsakdanjega življenja. Tečaji in izobraževalni programi morajo biti prilagojeni posameznikom z motnjami v duševnem razvoju. Učno gradivo mora biti enostavno in razumljivo, saj težje razumejo tudi učiteljevo razlago. Evropska komisija (2014)
Projekt Pathways.
Organizacije iz številnih držav EU skupaj začele projekt Pathways. V njem so pripravile tečaje usposabljanja, knjižice in spletna orodja, ki pojasnjujejo, kako podajati razumljivejše informacije. Projekt Pathways bo ljudem z motnjami v duševnem razvoju olajšal vseživljenjsko učenje Evropska komisija (2014).
Regionalni razvojni program Gorenjske 2014 – 2020
Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020 jasno opredeli da so prebivalci Gorenjske so najpomembnejši razvojni potencial regije. To pomeni, da je potrebno razbremeniti okolje slehernih stereotipov, ki diskrimirajo posameznika. Potrebno je pomagati MSPP, da se čim bolj vključijo v okolje, da zadovoljni, in da svoje zadovoljstvo delijo. Hkrati pa razbremenimo starše in svojce velikega bremena in so lahko bolj produktivni in lahko več prispevajo k dodani vrednosti regije. Večja socialna vključenost, kot vrednota je lahko tudi razlog več, da se posameznik ne odloči zapustiti svojega okraja. Saj mu domače okolje predstavlja tudi vrednoto. Večja socialna vključenost vseh predstavlja višji življenjski standard.
Strategija turizma za škofjeloško območje 2020+.
Vključevanje MSPP, s svojo pozitivno konotacijo do sočloveka vpliva na kakovostno izkušnjo, ki se odrazi v prepoznavnosti, privlačnosti in konkurenčnosti območja, in rezultira v povečanem turističnem obisku območja. Oblikovanje novih programov omogoča v nadaljevanju tudi oblikovanje novih
Strategija razvoja Občine Škofja Loka 2025+ (junij 2014)
Prednostna os 5: Kakovost in pestrost storitev za občane vseh starosti (»Zadovoljna Loka«). S svojimi aktivnostmi bomo povečali dostopnost in raznovrstnost vzgojnih, socialnovarstvenih, in izobraževalnih storitev, s tem bomo marsikateremu občanu olajšali vsakodnevne življenjske potrebe. Prispevali bomo kamenček v mozaiku razvoja mesta, kjer bodo imeli MSPP več priložnosti za gibanje v naravi in kvalitetno preživljanje svojega časa. Povečali bomo % vključenosti MSPP v mladinske športne aktivnosti.
Strategije lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Loškega pogorja: Škofja Loka, 29. 10. 2015 (str. 56) in Strategija LAS 2014 -2020 (januar, 2016)
V projekt aktivnega preživljanja prostega časa vključujemo mlade osebe z motnjami v duševnem razvoju. Povečati hočemo kakovost in razpoložljivost storitev za ranljive skupine. V skladu z ukrepom 6: Razvoj novih programov in storitev za enakovredno vključevanje ranljivih skupin v družbo, imamo cilj razviti interdisciplinarne programe in storitve za vaditelje, da bodo usposobljeni za izboljšanje kvalitete življenja posameznikov, po sami zasnovi nov program predstavlja alternativo institucionalizaciji ter spodbuja večje vključevanje ranljivih skupin v družbeno življenje v lokalnem okolju.
Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino loškega pogorja za programsko obdobje 2014 – 2020 (SLR), posebno mesto namenja vključenosti ranljivih skupin v družbeno okolje. SLR ugotavlja, da je za osebe z motnjami v duševnem razvoju je institucionalno zelo dobro poskrbljeno do njihovega dopolnjenega 26. leta, ko so lahko vključeni v redni šolski program. Po dopolnjenem 26 letu, pa jim edino možnost vključitve omogoča varstveno delovni center, s sorazmerno ozkim programom in premajhnimi kapacitetami. V primeru prepolnih kapacitet varstveno delovnega centra pa morajo te osebe ostati doma. Potrebno je Zagotoviti nove programe, ki bi ponujali pestrost storitev in večjo možnost vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju v družbeno okolje. Tako mora okolje poskrbeti, da se ljudi iz ranljivih skupin ne umakne na rob družbe, temveč, da se jih nasprotno, aktivno vključi v družbeno okolje.
