V okviru projekta Vključevanje mladih s posebnimi potrebami smo raziskovali splošno mnenje javnosti o vključevanju mladih s posebnimi potrebami v šport, da bi dobili informacijo, kaj to ljudem sploh pomeni in kaj si pod tem predstavljajo. Vsak izmed partnerjev je dobil nalogo da opravi več intervjujev z respondenti. Respondenti so iz namenskega vzorca. V vzorec so predstavniki javnosti, za katere smatramo, da lahko kritično doprinesejo k našemu pogledu na to temo. Za poenotenje vodila pogovora smo pripravili kratek opomnik s tremi vprašanji.
- Kakšen je po vašem mnenju osnovni cilj (lahko jih je več) vključevanja oseb s posebnimi potrebami v šport?
- (lahko se navezuje že na prvo vprašanje) V kolikšni meri predstavlja šport priložnost za socializacijo oseb s posebnimi potrebami?
- Kako je družba (klubi, društva, zveze, športni objekti…) pripravljena na zagotavljanje enakih možnosti za vse udeležence, predvsem oseb z motnjami v duševnem razvoju?
Rezultati raziskave
Vprašanim smo omogočili, da se sami odločijo, ali združujejo odgovore na posamezna vprašanja, ali odgovarjajo ločeno. Zbrane odgovore smo analizirali in jih združili v skupne ugotovitve, katere smo podali v nadaljevanju.
Odgovori na prvi dve vprašanji. Kakšen je po vašem mnenju osnovni cilj (lahko jih je več) vključevanja oseb s posebnimi potrebami v šport? (lahko se navezuje že na prvo vprašanje) V kolikšni meri predstavlja šport priložnost za socializacijo oseb s posebnimi potrebami?
- Ta se v Škofji Loki vrši že vrsto let tako na OŠ Jela Janežiča, kot na Sožitju. Osnovni cilj je afirmacija mladih v okolje, dati jim pomen v dejavnostih – ročnih, športnih,… da niso potisnjeni v ozadja, ampak del družbe (Aleš Murn : Športna zveza Škofja Loka)
- Za vsakega prostor pod soncem.
- Je povezan s socialnim okoljem, s sokrajani, s krajem.
- Vsak lahko prispeva na svoj svojstven način seveda pod pogojem da ni vnaprej izključen iz družbe.
- Da ni zaznamovan zaradi svojih težav.
- Več ljudi, skupnost, skupina z enotno filozofijo, enotnimi stališči lahko premikajo meje in delajo preboje, in zadeve rešujejo s povezovanjem posameznikov, institucij in sistema. Oblikuje spremembe nove dimenzije pogleda na celotno skupnost in prepoznavanja novih potreb. Vedno nekdo s svojo energijo združuje ljudi, ubira pot in usmerja razvoj.
- Med seboj si damo roke in si pomagamo , zato, ker želimo pomagati , ne ker moramo. Skupaj ustvarjamo skupno življenje na podlagi razumevanja potreb in prepoznanih želja.
- Razumevanje drugačnosti, pomeni prepoznavanje novih priložnosti in novih vrednot.
- Pomeni strpnost, verjeti v nekoga, si želeti mu pomagati.
- Kar daš – to dobiš.
- Ljudje s posebnimi potrebami skoraj praviloma nosijo nalepko, da gre za drugačnost in s tem dobijo oznako, da so drugačni od ostalih. Vsi pa vemo, da so njihova življenja do neke mere enaka našim, le da tu in tam potrebujejo kakšno prilagoditev ali pomoč. Zaradi tega niso nič manj vredni kot mi. Šport je zagotovo povezovalni dejavnik in zato zelo dober način za integracijo otrok s posebnimi potrebami. Pravica do športa mora biti zagotovljena vsem, ne glede na telesne in duševne sposobnosti posameznikov. Uresničitev teh pravic je večkrat težavna, zato si s tem projektom zastavljamo cilj, usposobiti športne strokovnjake za delo s to ciljno skupino otrok.
Kako je družba (klubi, društva, zveze, športni objekti…) pripravljena na zagotavljanje enakih možnosti za vse udeležence, predvsem oseb z motnjami v duševnem razvoju?
- Je precej oddaljeno.
- Športa za socializacijo je v našem okolju precej, prav je, da se še nadgrajuje. Družba in okolje pri nas zagotavlja že kar zadostne možnosti za te osebe tudi pri objektih, aktivnostih društva Sožitje… (Aleš Murn: Športna zveza Škofja Loka)
